HELIKOPTERSKI TRANSPORT

Ta petek je bil za nekatere vodnike ERP KD Storžič in njihove pse precej zanimiv. Trije vodniki mlajših psov smo se udeležili seminarja »Helikopterski transport« na brniškem letališču. Teoriji, ki smo jo morali poslušati le vodniki, je sledila praksa, kjer pa smo s helikopterjem poleteli skupaj z našimi štirinožnimi reševalci; na naše veliko veselje so vsi psi tudi tako stresno novo situacijo dobro prenesli.

Advertisements

Še ena uspešna iskalna akcija

Ravno ob jutranjem izpustu psov na dvorišče, medtem se na »šporgetu« greje voda za kofe se je iz mobitela oglasil Radetzky marš, ker pri meni pomeni da je nekdo pogrešan in me kličejo iz ReCo Kranj.

Po hitrih informacijah za kaj gre in prošnji za proženje pozivnikov sledi še dodatno pisanje SMS kolegom, običajno še kakšen telefon in oblačenje za teren (to je tako ali tako vsak dan na vrsti po kofetu), medtem pa Kala že čaka pri radiatorju, kjer so ovratnice in povodci. Pa sva šla od doma jaz brez kofeta, Kala pa brez fruštka. Po malce zmešnjave glede lokacije zbornega mesta smo se kar hitro in močno številčno nabrali »Pr Racah« v Udenborštu, kjer so policisti našli avto pogrešanega. Sledi hiter dogovor o prioritetah in taktiki iskanja ter še v temi pregled najverjetnejših lokacij ob gozdnih cestah. Ob vrnitvi na izhodišče nas je pričakalo še več ljudi pripravljenih na pomoč. Par besed smo izmenjali tudi s starši in kolegi pogrešanega. V drugi rundi smo iskanje razširili na večje območje, kjer bi se lahko pogrešani nahajal.

Med vračanjem nazaj na izhodišče so se že pripravljale ideje za nadaljevanje iskanja, gasilci pa so medtem pripravljali tudi malico, pa še do kofeta smo prišli – so imeli s seboj tudi avtomat za »ekspresso« – dobra ideja, pa tudi na vodo za iskalce niso pozabili. Vmes so s čolnom in potapljači pregledali tudi »bajar«, tako da smo zadnje iskanje omejili na težje prehoden teren v bližini izhodišča, kjer smo potem dokaj hitro našli pogrešanega, ga oskrbeli in predali v zdravstveno oskrbo.

Tudi vreme nam je dobro služilo, temperature so bile ugodne, tistih par kapelj dežja pa tako ali tako ne šteje. Sodelovanje med vsemi udeleženimi v skupnih prizadevanjih (policisti, gasilci, kinologi, GRS…) pa je bilo po moji oceni zgledno, se pozna rutina večkratnega sodelovanja.

Sodelujoči vodniki pa so bili: Drago, Duško, Uroš, Tina, Monika, Andreja (ki je imela še podelitev diplome) in Darko, seveda vsi s pripadajočimi štirimi tacami.

Vsi skupaj pa smo bili zadovoljni z ugodnim izidom!

Darko Turk

Vaja OE Gorenjska

Jelendol/Medvodje, 17. 5. 2014

Zbrali smo se ob 8:30  na Petrolu v Bistrici pri Tržiču, kjer smo počakali na kolege iz Avstrije in se odpravili na delovišče – bazo, ki je bila v Medvodjah nad Jelendolom.

Prvi del vaje je bil namenjen predvsem praktičnemu delu z GPS aparati. Obdelali smo osnovne funkcije obeh tipov aparatov, ki so v uporabi v ERP Slovenije. Zraven smo še malo obnovili znanje orientacije s pomočjo karte in kompasa, ki je praktična osnova za kakršnokoli orientacijo. V kratki pavzi smo na GPS aparate naložili podatke o obeh deloviščih, določili skupine/ekipe za delo in skrili markerje na delovišča.

Nalogi za obe skupini sta bili precej podobni – s pomočjo GPS in karte je bilo potrebno najprej najti območji, kjer so bili pogrešani nazadnje opaženi in nato poiskati pogrešane osebe na osnovi predpostavk, ki so jih skupine dobile v bazi. Za povezavo z bazo (na območju skoraj ni GSM signala) smo poskrbeli s postavitvijo »bazne postaje« in zagotovitvijo kanalov za zvezo. Skupini sta vsako spremembo oziroma najdbo sproti javljali preko radijskih postaj v bazo, kjer smo vodili tudi dnevnik vsega dogajanja.

Ker so na vaji sodelovali tudi kolegi iz ORHB – Koroške smo pričakovali nekaj težav s komuniciranjem. Čeprav smo jim priskrbeli radijske postaje, so nam sporočanje in postopki ob najdbi  povzročili nekaj manjših težav, ki pa smo jih večinoma sproti rešili. Vaja je v praktičnem delu za člane Območne enote trajala do 17:00 ure. Temu je sledila analiza vaje, kjer smo poiskali vzroke za pomanjkljivo/napačno komunikacijo in nesporazume »jezikovne narave« in ob 18. uri zaključili z uradnim delom vaje. Nadaljevali  smo z delom s psi markerjev in posameznih udeležencev, ki so želeli še malo »motivacije« za pse.

Splošen zaključek je bil, da je bila vaja uspešna, navkljub nekaj manjšim težavam, katerih vzroke smo poiskali tekom analize.

Darko Turk