Vaja/trening Ljubelj, 29. 6. 2013

KD Storžič je na pobudo kolegov iz ORHB iz Celovca in Beljaka organiziralo trening reševalnih psov na Ljubelju in okolici.

Treninga se je udeležilo 8 vodnikov iz Avstrije in 5 članov ERP KD Storžič. Glede na pripravljenost/usposobljenost psov in vodnikov smo se razporedili v dve skupini. V prvi skupini so, pod vodstvom Mirana Tišlerja, sodelovali manj izkušeni vodniki s svojimi psi, v drugi pa pod mojim vodstvom izkušenejši vodniki. Po uvodni debati in predstavitvi načina dela in izkušenosti posameznih vodnikov smo prešli na praktično delo in v izkušenejši skupini opravili iskanje v gozdu na 1-3 markerje, odvisno od želje vodnika. V skupini začetnikov pa se je delalo predvsem na motivaciji psov. V tej skupini se je naredilo 4 »kroge« dela, večinoma z motivacijo z »odhodom« markerja v skrivališče in po oblajanju še eno motivacijo »s pobegom«. Glede na navajenost avstrijskih vodnikov na delo »na hrano« in kasnejše težave psov med iskanjem, ko so našli izgubljene brikete/hrano, smo kolegom predlagali in tudi demonstrirali motivacijo psov z uporabo plenskega nagona – motivacija in nagrajevanje psa z igračo.

Po analizi dela je sledila še debata »ob šanku«, kjer smo se dogovorili še za naš obisk v Beljaku ali pa Celovcu- odvisno od razpoložljivega časa, ter možnem sodelovanju/prijavi ORHB na letnem taboru v Tolminu ter ostalih planiranih aktivnostih na naši in njihovi strani meje o čemer se bomo sproti dogovarjali.

Na vaji/treningu smo sodelovali: Drago Fister, Dušan Hrnčič, Robert Jančič, Miran Tišler in Darko Turk iz ERP KD Storžič.

                                                                                 Darko  

Več fotografij najdete na naši facebook strani.

Advertisements

Žiri, en dan kasneje od »dneva mladosti« 2013

Bo dež, bo lepo veme, bo vroče, bo dež? Veliko vprašanj, ko se prijavljaš na vajo ERP vsaj en teden, če ne več vnaprej… Kaj ima pa veze, če je vaja je vaja, saj tudi pogrešanci ne izbirajo vremena in časa za izgubljanje!
Oprema je tko al tako pripravljena v avtu-komplet z dežno jakno in kakšnim dodatnim kosom oblačil za preoblačenje po potrebi, pa še kakšen par gojzarjev/škornjev se notri najde. Seveda je avto malo večji – še posebej prtljažnik, saj je treba noter »zbasat« še psa ali dva, če je pa manjši je pa toliko bolj treba zložit zadeve, da jih najdeš takrat, ko jih potrebuješ – ne šele čez dva dni.

V nedeljo, 26. maja smo se malo pred osmo zjutraj zbrali vodniki reševalnih psov iz več koncev Slovenije in najprej ugotavljali, da so Žiri pač daleč, pa od kjerkoli že greš tja. Še iz Tržiča ni prav blizu, kaj šele iz Prekmurja…

Ko so nas razporedili v skupine – dokaj naključno »nametane« skupaj – kar je konec koncev dobro, saj naj bi bili vsi sposobni sodelovati z vsemi, tako vodniki kot psi, je vsaka skupina dobila svoj razpored nalog, ki naj bi jih opravili tekom dneva. Naša skupina je kot prvo nalogo dobila iskanje v Ledinci, kjer naj bi strmoglavil balon in pogrešajo tri potnike, nato naj bi v stari tovarni vrat (če se ne motim) poiskali prav tako tri pogrešane (čistilko in dva vzdrževalca) ki jih je presenetil potres ter vmes opravili/nudili prvo pomoč poškodovanim. Tretja/četrta naloga je bil vzpon na »fajrkombat turn« in spust po vrvi skupaj s psom nazaj na varna tla, nato pa še iskanje (spet) treh pogrešancev – tokrat tabornikov, ki jih je med ogledom kmetije presenetilo močno neurje in so se zatekli v gospodarsko poslopje in nočejo ven.

Pa pojdimo po vrsti:

Prvo nalogo smo opravili skoraj z levo roko, saj smo se po hitrem dogovoru in oceni terena razporedili »v strelce« in v dobri polovici predvidenega časa našli in »ven pripeljali« vse nesojene balonarje.
Druga naloga (vzdrževalca in čistilka) nam je povzročala nekaj več težav, saj je tretjega pogrešanega poklopila cev, tako da so ga psi komaj locirali, saj so s težavo izvohali kje je skrit, ampak s skupnimi močmi nam je uspelo! Medtem ko je polovica moštva iskala je preostala polovica po najdbi pogrešanega prvega vzdrževalca oskrbela s prvo pomočjo in ga predala v nadaljnjo oskrbo strokovni ekipi v prostorih PGD Dobračeva-Žiri, kjer je bil štab vaje.
Za četrto nalogo – plezanje in štrikanje ni bilo hudega interesa, a vseeno je polovica ekipe opravila vzpon in spust, preostali pa smo transportirali naše štirinožne pomočnike/iskalce/nosove (in kar je še podobnih izrazov) na vrh do njihovih vodnikov, da so se lahko varno spustili nazaj na tla.
Kje pa je tretja naloga, a, a, a? Ja, vključena v drugo, mar ne?
 Za zaključno nalogo so nas pa s kombijem in prikolico odpeljali na »oddaljeno lokacijo« na Kladje, kjer smo poiskali pogrešane tabornike, ki so se nam kar dobro skrili. Prva dva smo dokaj hitro poiskali, tretji pa nam je »dal tinte pit«! Glede na vetrove in dokajšnjo vznemirjenost psov med iskanjem, smo videli, da »ga imajo v nosu« smo vztrajali in nazadnje po lestvah in deskah poslali/spravili Kalo pod streho, kjer je bil zadnji pogrešanec varno zaspal zakopan v seno in se ni pustil motiti, ko smo ga klicali od zunaj.

V glavnem: Žirovci so se fino potrudili in pripravili zanimiva delovišča, dobro uskladili menjave delovišč – med prvim in drugim smo si celo privoščili kavo in »fotosešn« za sprostitev, za konec, ko smo bili že na varnem pod streho in za mizo ob joti, pa smo doživeli še malo nevihte s točo, ki je prav fino pobelila parkirišče pred gasilnim domom.

Še malo smo poklepetali in se odpravili po ovinkasti cesti (nekateri bližje, nekateri dlje) nazaj domov.

Se vidimo na naslednji vaji!

Darko Turk

Več fotografij najdete na spletni strani ERPSa.

Državno prvenstvo reševalnih psov Logatec 2013

Od 9. do 12. maja je v Logatcu potekalo državno prvenstvo reševalnih psov. 27 reševalnih parov je tekmovalo v iskanju v ruševini, 25 pa se jih je pomerilo v gozdu. Prvenstvo se je začelo s četrtkovo otvoritvijo in žrebom štartnih številk. V petek pa se je začelo delo na ruševini in v gozdu, ter poslušnost in ovire na poligonu. Za pozitivno oceno je potrebno tako na poligonu, kot na iskanju zbrati 70% točk.

Marko in Iška, ter Andrej in War tokrat žal niso bili uspešni. Takole je svojo predstavo komentiral Andrej: “Težko pričakovano prvenstvo je za nama, nažalost se nama tokrat ni uspelo uvrstiti med najboljše. Vsa pričakovanja dobre uvrstitve so se razblinila že na prikazu poslušnosti, kjer sem že po vstopu na poligon opazil, da imam najbrž čisto drugega psa. Njegovo vedenje me je spominjalo na čase izpred let, ko sva še kdaj padla na poslušnosti. Mislim, da sem preteral s treningi poslušnosti in je bil to razlog… razmišljam… No čisto druga slika je bila na iskanju, saj lahko rečem da je bilo eno boljših iskanj kar jih v najini zgodovini premoreva če izvzamem mojo napako, saj sem zaradi konfiguracije terena (vrtače) izpustil del terena nepreiskan, vetra je bilo zelo malo saj je kar fino lilo iz neba in Wara tja niti poslal nisem, ravno tam pa se je nahajal tretji marker. Ostala dva markerja je pes suvereno našel in tudi oblajal. Zadovoljen sem z delom Wara na iskanju, sem pa jezen nase, da sem napravil takšno napako. No napakah se učimo in vem da bo naslednjič bolje, tako da SE NE DAVA!”

Tudi Marko in Iška nista imela svojega vikenda. Na iskanju sta spustila manjši del območja nepreiskanega – seveda je tam vedno marker. Za delo na poligonu, pa potem, ko že veš, da ne moreš biti pozitiven, nihče nima tiste prave motivacije. Če ti pes vstane, ker preprosto preveč lije in noče skozi tunel, ker je le-ta moker in težak, kaj drugače ne more biti.

Prvenstvo se je zaključilo v nedeljo s podelitvijo medalj in priznanj najboljšim.

Končni rezultati so bili sledeči:
RH – T B (iskanje v ruševini)
1. mesto Petra Čović in Lars (KOOSP)
2. mesto Sebastjan Leban in Lon (ERPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Fly (DRPB)

RH – FL B  (iskanje pogrešanih oseb v gozdu)
1. mesto Davorin Bastjančič in Zona (DRPB)
2. mesto Andrej Sterle in Geza (DVRPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Car (DRPB)

Podrobnejše rezultate si najdete na spletni strani ŠKD Logatec.
Iskrene čestitke vsem najboljšim, ostalim pa več sreče prihodnjič!
Vse fotografije so last Petra Godca. Celotno galerijo si lahko ogledate na facebook strani ŠKD Logatec.

Vaja POMLAD 2013 (Tržič z okolico, 20. 4.)

Po zboru udeležencev na parkirišču BPT v Tržiču ob 9:00 uri se je vodnike razporedilo v ekipe.

Vodniki začetniki so pod vodstvom Mirana Tišlerja in Katje Skulj spoznavali »realnost« dela reševalnega teama. Pod vodstvom inštruktorjev so (glede na stopnjo pripravljenosti) izvajali motiviranje psov in vodnikov za iskanje, v svoje delo so malce bolj pripravljeni vključili tudi poznavanje dela s kompasom ali GPS, z delom v skupini/paru pa začetnikov nismo še obremenjevali. Več vodnikov je verjetno slišalo in videlo marsikaj novega.

Izkušeni vodniki, že razporejeni v razne enote ERP so se spopadali večinoma z simuliranimi »iskalnimi akcijami« ter tudi z uporabo vrvne tehnike v podobnih pogojih kot se običajno pojavljajo na resničnih iskalkah.

To pomeni da so morali najprej najti določeno zborno mesto, kjer so dobili podatke o številu pogrešanih ter po potrebi tudi opise njihovega »psihofizičnega stanja«. Na vseh zbornih mestih so dobili tudi karte za orientacijo, potem pa so se morali znajti kakor so vedeli in znali, ter seveda tudi o svojem delu in napredku pri preiskovanju terena z uporabo radijskih zvez poročati »v bazo«, ki je bila vzpostavljena pri gasilskem domu PGD Bistrica pri Tržiču, kjer so nam gasilci prijazno odstopili prostor in nekaj elektrike za potrebe zvez in računalniške podpore. Glede na dejstvo, da so bila delovišča raztresena od Dovžanove soteske preko Kukovnice do Zvirč in Podbrezij so radijske postaje res prišle do izraza.

Skupine so svoje naloge, kljub namerno pomanjkljivim informacijam in kartam, opravile uspešno. Poiskale in oskrbele so vse »pogrešance«, ki so se skrivali v gozdovih in skalah. Prav tako so s skupnimi močmi opravili z nalogami vrvne tehnike, kje so morali samostojno narediti vrvno ograjo in opraviti tudi spust po vrvi preko približno 30 metrov visoke pečine v Dovžanovi soteski.

Med delom nas je prišlo pogledat tudi nekaj povabljenih in nepovabljenih gostov, ki so dobili informacije o vsem, kar jih je zanimalo.

Pa da ne pozabim, vsega skupaj je bilo »prisotnih in prisebnih« 74 vodnikov ter nekaj manj psov, saj smo bili nekateri zasedeni z organiziranjem in pripravljanjem dela, nekateri pa so opravljali »nehvaležno delo« markerjev in se skrivali v različnih vlogah in položajih, da so jih lahko vodniki poiskali in po potrebi tudi oskrbeli- podobno kot v resničnih situacijah.

Na koncu pa smo se zbrali v Bistriškem gasilnem domu, kjer smo vajo zaključili s pasuljem ali pa mineštro in ob kratki debati premleli nove izkušnje ter kakšno novico.

Darko

Več fotografij najdete na: http://galerija.erps.si/erp2013/vaja-trzic?page=7

Lavinski izpiti

V organizaciji KD Ljubljana so 30.3.2013 potekali izpiti iskanja v snežni plazovini. Prijavljenih je bilo 9 vodnikov. 8 jih je opravljalo izpit 1.stopnje IRP-L1 (RH-L A), en vodnik pa izpit 2.stopnje IRP-L2 (RH-L B). Iskanje je potekalo za hotelom pod Zelenico, poslušnost in ovire pa na poligonu v Ljubljani. Uspešni so bili štirje reševalni pari (1x L2, 3x L1) med katerimi sta bila tudi naša Marko Gril in njegova Iška. Takole je Marko povzel njuno predstavo:

Glede na to, da sem šel na izpit bolj kot ne za zabavo, sem z izkupičkom več kot zadovoljen. Resda sem šele na parkirišču na Ljubelju ugotovil, česa vsega s psom nisva vadila, ampak ker sva bila tam za zabavo, me, seveda pa posledično tudi Iške, to ni ničkaj vznemirilo. Iskanje samo je sicer potekalo brez težav, markerja sta bila najdena hitro, nekaj živčnosti je bilo zgolj zaradi nakazovanja drugega, ki ga je psica sicer našla prvega, vendar ga sprva tudi zaradi moje taktične napake ni takoj nakazala, tako da sva se k njemu vrnila šele po tem, ko sva uspešno zaključila s prvo pravo najdbo.

Drugi del izpita, ki je potekal na poligonu KD Ljubljana, je bil predvsem veliko bolj barjansko blaten, sicer pa prav tako uspešen, čeprav se nama je poznalo, da pravzaprav že nekaj mesecev discipline poslušnosti nisva vadila. Tako sva se predvsem zanašala na pretekle izpitne izkušnje, ki pa jih roko na srce nimava malo.  No ko potegnemo črto pod vse, je bil pravzaprav zabaven in uspešen dan.

Vaja ERP, Tržič, 21. april 2012

Kot so nekateri opazili je v Tržiču in okolici v soboto potekala vaja Enote Reševalnih Psov Slovenije. Na vaji je sodelovalo 112 ljudi, skoraj polovica je bila “začetnikov”, ki so med samim delom spoznavali, kaj jih čaka v bližnji prihodnosti. Vaja je potekala tako kot smo si zamislili, le za “stike z javnostjo” je malo zmanjkalo časa, ampak v bodoče bomo tudi ta del popravili.
Vodniki so uspešno pregledali terene, ki smo jim jih pripravili. Našli so vse “pogrešane”, razen enega, ki se je dvema skupinama očitno precej dobro skril, a so ga naslednje skupine uspešno našle. Očitno je kombinacija izkušenih vodnikov in vodnikov začetnikov tokrat dokaj uspešno sodelovala, tako da ni bilo nobenih posebnih problemov niti z orientacijo in lociranjem delovišč ter opravljanjem dela, ki smo si ga izbrali kot hobi. Navkljub aprilski napovedi vremena se nam je večino dneva kazalo sonce, dežja je bilo le za vzorec, tako da je bilo delo še prijetnejše kot bi bilo v dežju.
Novi vodniki- začetniki so imeli priložnost neposredno spoznati delo za katero se usposabljajo, starejši vodniki pa so delili svoje izkušnje in tako še dodatno motivirali začetnike.
Glede na veliko število udeležencev ter lokacije delovišč in zbirališča v Tržiču pred bivšo BPT mislim, da tudi za okolico in opazovalce nismo bili preveč moteči, tudi odzivi javnosti so bili dokaj ugodni, nikjer- vsaj po mojem vedenju ni bilo kakšnih negativnih komentarjev, tako da smo lahko z izvedbo vaje zelo zadovoljni.
Pripetila se je le ena manjša nesreča, ko si je ravno na delovišču namenjenem prvi veterinarski pomoči eden od psov v tačko zadrl trsko in bil takoj pod strokovnim vodstvom “naše” veterinarke tudi oskrbljen.
Zahvaliti se moramo vsem prizadevnim tržiškim kinologom-reševalcem in ostalom, ki so nam prijazno priskočili na pomoč pri organizaciji in sami izvedbi vaje.
Povabilu na ogled vaje so se odzvali tudi predstavniki GRZS- Postaja Tržič, župan Borut Sajovic, načelnik URSZR Kranj Jernej Hudohmet ter nekateri novinarji, zato bomo verjetno še kaj novic o vaji prebrali v Gorenjskem Glasu in Reviji Slovenska vojska. Malce več pozornosti smo namenili samemu delu na deloviščih, zato so opazovalci lahko bolj neposredno spoznavali naše (in pasje) delo v skupinah.

Bo že držal, če je v Gorencu pisal, pravijo: http://www.gorenjskiglas.si/novice/kronika/index.php?action=clanek&id=59294

Darko Turk

Državno Prvenstvo reševalnih psov, Pivka-Postojna, 6.-8. 4. 2012

V Pivki (poligon in Iskanje pogrešanih) in Postojni (iskanje v ruševini) je med 6. in 8. aprilom potekalo odprto DP reševalnih psov.

Od članov ERP KD Storžič so se tekmovanja udeležili Miran Tišler z Reksom, Andrej Ješe z Warom, Marko Gril z Iško in Darko Turk s Kalo. Najbolj sta se izkazala Andrej Ješe in War, ki sta z zbranimi 277 točkami (od 300 možnih) zasedla 3 mesto v kategoriji Iskanje pogrešanih. Miran tišler in Reks sta zbrala 235 točk, Marko Gril in Iška sta si jih prislužila 229, Darko Turk in Kala pa sta na poligonu pokazala premalo in nalog nista opravila pozitivno.

Čestitke gredo predvsem Andreju in Waru, ki sta pokazala odlično znanje, pohvale pa gredo tudi Miranu in Reksu ter Marku in Iški, ki sta s pozitivnim rezultatom opravila izpit 2 stopnje.