20. MEDNARODNI TABOR REŠEVALNIH PSOV

Kot je med kinologi reševalci v pradavni navadi je čas od zadnje srede do nedelje v avgustu namenjen letnemu taboru. Organizatorji se zaradi zahtevnosti projekta menjajo. Tokrat so bili na vrsti prizadevni in zagnani člani ERP KD Tolmin, ki so nas »zvabili« v bazni tabor v Campu Gabrje in na delovišča širom Soške doline.

Tokratna zasedba članov ERP KD Storžič je bila bolj skromna, saj smo se za sodelovanje odločili samo Robert in Joy, Dušan in Eba, Marko in Iška in Darko in Kala .

Po prijavi pri organizatorjih, smo postavili šotore in se podali na ogled kampa in pozdravljanje prijateljev, ki jih že dlje časa nismo videli. Seveda so sledile tudi debate o načrtih – pasjih in drugačnih.

Četrtkovo jutro je minilo v formiranju skupin in hitenju na delovišča. Naša skupina je odšla v smeri proti Tolminu, kjer smo v gozdu in na obrežju Soče preizkusili usposobljenost in znanje vodnikov in psov. Temu smo prilagodili nadaljnje delo na naslednjih deloviščih. Zaradi različnih stopenj usposobljenosti smo vse dni imeli dokaj pestro delo, saj so nam organizatorji pripravili delovišča primerna za različne vodnike.

V petek smo se na delovišče v Livku peljali s kombijem CZ. Kot delovišče je služila opuščena dokaj prostorna gostilna, kjer smo si spet lahko pripravili precej različnih situacij – tako po materialu kot zahtevnosti prostorov in sproti počasi povečevali zahtevnost dela. Sobota je minila na »ruševini« v Anhovem, ki je na prvi pogled delovala dokaj skromno, a smo jo z malce dela in iznajdljivosti uredili v zelo dobro in realno ruševinico. Za zadnji dan pa so nam pripravili iskanje v kavernah in bunkerjih iz 1. sv. vojne. Z malce prilagajanja zahtevnosti nalog smo tudi tukaj, vsaj po mojem občutku, dokaj dobro opravili. Za zaključek vadbe smo »naredili« še eno enostavno vajo iskanja, tako da je tudi psom skupno delo štirih dni ostalo v lepem spominu.

Kar pa se tiče družabnega dela tabora pa je bilo tako kot ponavadi: tisti »manj družabni« so svoje šotore obiskali prej, ostali pa kasneje, tisti zadnji so imeli zjutraj občasne težave z vstajanjem, zajtrkom in odhodi na delovišča.

Moram pa pošteno zapisati, da se je za vsakogar kaj našlo, tudi Tminci so se pošteno potrudili in zagotovili precej zabave, pa naj bo na raftanju, poletih s padalom ali pa večernem koncertu in vrhunsko organizirani zabavi.

Fletn je blo – še bomo šli!

Darko

O taboru so poročali tudi na dnevniku:

in v Primorskih novicah:

http://www.primorske.si/Zanimivosti/Kolikor-v-psa-vlozis,-toliko-dobis.aspx.

Advertisements

Državno prvenstvo reševalnih psov Logatec 2013

Od 9. do 12. maja je v Logatcu potekalo državno prvenstvo reševalnih psov. 27 reševalnih parov je tekmovalo v iskanju v ruševini, 25 pa se jih je pomerilo v gozdu. Prvenstvo se je začelo s četrtkovo otvoritvijo in žrebom štartnih številk. V petek pa se je začelo delo na ruševini in v gozdu, ter poslušnost in ovire na poligonu. Za pozitivno oceno je potrebno tako na poligonu, kot na iskanju zbrati 70% točk.

Marko in Iška, ter Andrej in War tokrat žal niso bili uspešni. Takole je svojo predstavo komentiral Andrej: “Težko pričakovano prvenstvo je za nama, nažalost se nama tokrat ni uspelo uvrstiti med najboljše. Vsa pričakovanja dobre uvrstitve so se razblinila že na prikazu poslušnosti, kjer sem že po vstopu na poligon opazil, da imam najbrž čisto drugega psa. Njegovo vedenje me je spominjalo na čase izpred let, ko sva še kdaj padla na poslušnosti. Mislim, da sem preteral s treningi poslušnosti in je bil to razlog… razmišljam… No čisto druga slika je bila na iskanju, saj lahko rečem da je bilo eno boljših iskanj kar jih v najini zgodovini premoreva če izvzamem mojo napako, saj sem zaradi konfiguracije terena (vrtače) izpustil del terena nepreiskan, vetra je bilo zelo malo saj je kar fino lilo iz neba in Wara tja niti poslal nisem, ravno tam pa se je nahajal tretji marker. Ostala dva markerja je pes suvereno našel in tudi oblajal. Zadovoljen sem z delom Wara na iskanju, sem pa jezen nase, da sem napravil takšno napako. No napakah se učimo in vem da bo naslednjič bolje, tako da SE NE DAVA!”

Tudi Marko in Iška nista imela svojega vikenda. Na iskanju sta spustila manjši del območja nepreiskanega – seveda je tam vedno marker. Za delo na poligonu, pa potem, ko že veš, da ne moreš biti pozitiven, nihče nima tiste prave motivacije. Če ti pes vstane, ker preprosto preveč lije in noče skozi tunel, ker je le-ta moker in težak, kaj drugače ne more biti.

Prvenstvo se je zaključilo v nedeljo s podelitvijo medalj in priznanj najboljšim.

Končni rezultati so bili sledeči:
RH – T B (iskanje v ruševini)
1. mesto Petra Čović in Lars (KOOSP)
2. mesto Sebastjan Leban in Lon (ERPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Fly (DRPB)

RH – FL B  (iskanje pogrešanih oseb v gozdu)
1. mesto Davorin Bastjančič in Zona (DRPB)
2. mesto Andrej Sterle in Geza (DVRPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Car (DRPB)

Podrobnejše rezultate si najdete na spletni strani ŠKD Logatec.
Iskrene čestitke vsem najboljšim, ostalim pa več sreče prihodnjič!
Vse fotografije so last Petra Godca. Celotno galerijo si lahko ogledate na facebook strani ŠKD Logatec.

Lavinski izpiti

V organizaciji KD Ljubljana so 30.3.2013 potekali izpiti iskanja v snežni plazovini. Prijavljenih je bilo 9 vodnikov. 8 jih je opravljalo izpit 1.stopnje IRP-L1 (RH-L A), en vodnik pa izpit 2.stopnje IRP-L2 (RH-L B). Iskanje je potekalo za hotelom pod Zelenico, poslušnost in ovire pa na poligonu v Ljubljani. Uspešni so bili štirje reševalni pari (1x L2, 3x L1) med katerimi sta bila tudi naša Marko Gril in njegova Iška. Takole je Marko povzel njuno predstavo:

Glede na to, da sem šel na izpit bolj kot ne za zabavo, sem z izkupičkom več kot zadovoljen. Resda sem šele na parkirišču na Ljubelju ugotovil, česa vsega s psom nisva vadila, ampak ker sva bila tam za zabavo, me, seveda pa posledično tudi Iške, to ni ničkaj vznemirilo. Iskanje samo je sicer potekalo brez težav, markerja sta bila najdena hitro, nekaj živčnosti je bilo zgolj zaradi nakazovanja drugega, ki ga je psica sicer našla prvega, vendar ga sprva tudi zaradi moje taktične napake ni takoj nakazala, tako da sva se k njemu vrnila šele po tem, ko sva uspešno zaključila s prvo pravo najdbo.

Drugi del izpita, ki je potekal na poligonu KD Ljubljana, je bil predvsem veliko bolj barjansko blaten, sicer pa prav tako uspešen, čeprav se nama je poznalo, da pravzaprav že nekaj mesecev discipline poslušnosti nisva vadila. Tako sva se predvsem zanašala na pretekle izpitne izkušnje, ki pa jih roko na srce nimava malo.  No ko potegnemo črto pod vse, je bil pravzaprav zabaven in uspešen dan.