Državno prvenstvo reševalnih psov Logatec 2013

Od 9. do 12. maja je v Logatcu potekalo državno prvenstvo reševalnih psov. 27 reševalnih parov je tekmovalo v iskanju v ruševini, 25 pa se jih je pomerilo v gozdu. Prvenstvo se je začelo s četrtkovo otvoritvijo in žrebom štartnih številk. V petek pa se je začelo delo na ruševini in v gozdu, ter poslušnost in ovire na poligonu. Za pozitivno oceno je potrebno tako na poligonu, kot na iskanju zbrati 70% točk.

Marko in Iška, ter Andrej in War tokrat žal niso bili uspešni. Takole je svojo predstavo komentiral Andrej: “Težko pričakovano prvenstvo je za nama, nažalost se nama tokrat ni uspelo uvrstiti med najboljše. Vsa pričakovanja dobre uvrstitve so se razblinila že na prikazu poslušnosti, kjer sem že po vstopu na poligon opazil, da imam najbrž čisto drugega psa. Njegovo vedenje me je spominjalo na čase izpred let, ko sva še kdaj padla na poslušnosti. Mislim, da sem preteral s treningi poslušnosti in je bil to razlog… razmišljam… No čisto druga slika je bila na iskanju, saj lahko rečem da je bilo eno boljših iskanj kar jih v najini zgodovini premoreva če izvzamem mojo napako, saj sem zaradi konfiguracije terena (vrtače) izpustil del terena nepreiskan, vetra je bilo zelo malo saj je kar fino lilo iz neba in Wara tja niti poslal nisem, ravno tam pa se je nahajal tretji marker. Ostala dva markerja je pes suvereno našel in tudi oblajal. Zadovoljen sem z delom Wara na iskanju, sem pa jezen nase, da sem napravil takšno napako. No napakah se učimo in vem da bo naslednjič bolje, tako da SE NE DAVA!”

Tudi Marko in Iška nista imela svojega vikenda. Na iskanju sta spustila manjši del območja nepreiskanega – seveda je tam vedno marker. Za delo na poligonu, pa potem, ko že veš, da ne moreš biti pozitiven, nihče nima tiste prave motivacije. Če ti pes vstane, ker preprosto preveč lije in noče skozi tunel, ker je le-ta moker in težak, kaj drugače ne more biti.

Prvenstvo se je zaključilo v nedeljo s podelitvijo medalj in priznanj najboljšim.

Končni rezultati so bili sledeči:
RH – T B (iskanje v ruševini)
1. mesto Petra Čović in Lars (KOOSP)
2. mesto Sebastjan Leban in Lon (ERPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Fly (DRPB)

RH – FL B  (iskanje pogrešanih oseb v gozdu)
1. mesto Davorin Bastjančič in Zona (DRPB)
2. mesto Andrej Sterle in Geza (DVRPS)
3. mesto Jerneja Ternovec in Car (DRPB)

Podrobnejše rezultate si najdete na spletni strani ŠKD Logatec.
Iskrene čestitke vsem najboljšim, ostalim pa več sreče prihodnjič!
Vse fotografije so last Petra Godca. Celotno galerijo si lahko ogledate na facebook strani ŠKD Logatec.
Advertisements

DOG FRIEND 2013: 18 ur, 16 delovišč in 47 markerjev

No, pa je za nami en deloven pasji vikend, preživet v sosednji Italiji, kjer so kolegi civilne zaščite Italije pripravili obsežno vajo – simulacijo potresa. Poleg domačinov smo bili na vajo vabljeni še predstavniki HUOPP – Hrvatska Udruga za Obuku Potražnih Pasa, ZRPS ter Enota reševalnih psov Slovenije, ki smo jo zastopali Tomaž Meglič-Bavčar z Gru-Grujem, Tilen Škraba z Kali, Ferdo Hrovat z Abby in moja malenkost z Warom.
Komaj sem čakal ta petek, ko smo se ob 09.30 zbrali na Rojah, se napokali v kombi in krenili na pot proti Italiji. V GPS smo vpisali končen cilj Pozzuolo del Friuli, kamor smo morali priti do 13h. Tam je bila baza civilne zaščite, operativni štab, štab radioamaterjev, ter seveda šotori, ki so bili namenjeni nam reševalcem in so bili do dobra zastraženi z karabinieri.
Bavčar je šel najavit, da smo prispeli in da smo na voljo za pomoč. Kužki so opravili manjše potrebe in malo razmigali tačke, nato pa smo se odpravili na kosilo ki je vsem dobro teknilo. Ob 15h smo se vsi zbrali v štabni učilnici, kjer so nas po pozdravnem govoru osveščili s scenarijem in potekom vaje. Vaja se je odvijala v štirih okrajih in v vsakem okraju so bila štiri delovišča, se pravi skupno 16 delovišč. Po večini je šlo za opuščene, stavbe, kasarne, kamnolom, podzemni rovi iz 1.svetovne vojne, podzemna jama, opuščena skladišča, peskokop, poleg ruševinskega dela pa nas je čakalo tudi nekaj iskanj pogrešanih v naravi.

Slabo uro po “briefingu” smo bili v polni opremi skupaj s psi pripravljeni na iskanje in reševanje. Dodelili so nam kombi ter vodja, ki nas je vodil iz delovišča na delovišče, in že smo krenili na prvo delovišče. Ne bom opisoval vsakega kraja posebej, ker bi bilo potem tole predolgo – hehehe. Skratka. Večinoma so nam dali 50 min časa, vse pa smo našli zelo hitro, tako da se mi zdi da so bili povsod navdušeni nad našim delom in delom naših psov. So me pa presenetili markerji ki so stali ali pa božali naše psi, ki se kljub temu niso dali podkupiti in so nam zvesto pokazali kje se ponesrečenci nahajajo.

Dan se je prevesil v noč, mi pa smo veselo delali naprej, dokler se nam ni okrog dveh ponoči Tilen poškodoval na poti do enega delovišča. Sklenili smo, da bomo eno uro počivali, kar smo tudi storili, vendar je bila bolečina prehuda, da bi se nam Tilen pridružil pri nadaljevanju. Tako smo postali trojica in nadaljevali z uspešnim delom, se je pa poznalo, da en član in en pasji smrček manjka, saj so bili tereni obsežni, utrujenost tako nas kot psov pa je naraščala. Okoli 11. ure dopoldan smo zaključili z delom na vseh iskalnih lokacijah in se odpravili v bazo, kjer nas je že čakal Tilen.

Sledil je malo daljši tuš, ki je zares prijal in v zgodnjih popoldanskih urah smo se poslovili od kolegov in organizatorjev, ter se odpravili na pot domov, namreč Tilna je zelo bolelo. Sicer bi ostali do nedelje, čakala nas je še neka parad in prezentacije, ter večerno druženje.

Tako, na kratko je to vse, kljub poškodbi smo se imeli super, no se kdaj pa ni, med nami pesjanarji je vedno fletn.

Andrej Ješe

Avtorji slik so udeleženci vaje.