Kot je med kinologi reševalci v pradavni navadi je čas od zadnje srede do nedelje v avgustu namenjen letnemu taboru. Organizatorji se zaradi zahtevnosti projekta menjajo. Tokrat so bili na vrsti prizadevni in zagnani člani ERP KD Tolmin, ki so nas »zvabili« v bazni tabor v Campu Gabrje in na delovišča širom Soške doline.

Tokratna zasedba članov ERP KD Storžič je bila bolj skromna, saj smo se za sodelovanje odločili samo Robert in Joy, Dušan in Eba, Marko in Iška in Darko in Kala .

Po prijavi pri organizatorjih, smo postavili šotore in se podali na ogled kampa in pozdravljanje prijateljev, ki jih že dlje časa nismo videli. Seveda so sledile tudi debate o načrtih – pasjih in drugačnih.

Četrtkovo jutro je minilo v formiranju skupin in hitenju na delovišča. Naša skupina je odšla v smeri proti Tolminu, kjer smo v gozdu in na obrežju Soče preizkusili usposobljenost in znanje vodnikov in psov. Temu smo prilagodili nadaljnje delo na naslednjih deloviščih. Zaradi različnih stopenj usposobljenosti smo vse dni imeli dokaj pestro delo, saj so nam organizatorji pripravili delovišča primerna za različne vodnike.

V petek smo se na delovišče v Livku peljali s kombijem CZ. Kot delovišče je služila opuščena dokaj prostorna gostilna, kjer smo si spet lahko pripravili precej različnih situacij – tako po materialu kot zahtevnosti prostorov in sproti počasi povečevali zahtevnost dela. Sobota je minila na »ruševini« v Anhovem, ki je na prvi pogled delovala dokaj skromno, a smo jo z malce dela in iznajdljivosti uredili v zelo dobro in realno ruševinico. Za zadnji dan pa so nam pripravili iskanje v kavernah in bunkerjih iz 1. sv. vojne. Z malce prilagajanja zahtevnosti nalog smo tudi tukaj, vsaj po mojem občutku, dokaj dobro opravili. Za zaključek vadbe smo »naredili« še eno enostavno vajo iskanja, tako da je tudi psom skupno delo štirih dni ostalo v lepem spominu.

Kar pa se tiče družabnega dela tabora pa je bilo tako kot ponavadi: tisti »manj družabni« so svoje šotore obiskali prej, ostali pa kasneje, tisti zadnji so imeli zjutraj občasne težave z vstajanjem, zajtrkom in odhodi na delovišča.

Moram pa pošteno zapisati, da se je za vsakogar kaj našlo, tudi Tminci so se pošteno potrudili in zagotovili precej zabave, pa naj bo na raftanju, poletih s padalom ali pa večernem koncertu in vrhunsko organizirani zabavi.

Fletn je blo – še bomo šli!

Darko

O taboru so poročali tudi na dnevniku:

in v Primorskih novicah:

http://www.primorske.si/Zanimivosti/Kolikor-v-psa-vlozis,-toliko-dobis.aspx.