Ravno ob jutranjem izpustu psov na dvorišče, medtem se na »šporgetu« greje voda za kofe se je iz mobitela oglasil Radetzky marš, ker pri meni pomeni da je nekdo pogrešan in me kličejo iz ReCo Kranj.

Po hitrih informacijah za kaj gre in prošnji za proženje pozivnikov sledi še dodatno pisanje SMS kolegom, običajno še kakšen telefon in oblačenje za teren (to je tako ali tako vsak dan na vrsti po kofetu), medtem pa Kala že čaka pri radiatorju, kjer so ovratnice in povodci. Pa sva šla od doma jaz brez kofeta, Kala pa brez fruštka. Po malce zmešnjave glede lokacije zbornega mesta smo se kar hitro in močno številčno nabrali »Pr Racah« v Udenborštu, kjer so policisti našli avto pogrešanega. Sledi hiter dogovor o prioritetah in taktiki iskanja ter še v temi pregled najverjetnejših lokacij ob gozdnih cestah. Ob vrnitvi na izhodišče nas je pričakalo še več ljudi pripravljenih na pomoč. Par besed smo izmenjali tudi s starši in kolegi pogrešanega. V drugi rundi smo iskanje razširili na večje območje, kjer bi se lahko pogrešani nahajal.

Med vračanjem nazaj na izhodišče so se že pripravljale ideje za nadaljevanje iskanja, gasilci pa so medtem pripravljali tudi malico, pa še do kofeta smo prišli – so imeli s seboj tudi avtomat za »ekspresso« – dobra ideja, pa tudi na vodo za iskalce niso pozabili. Vmes so s čolnom in potapljači pregledali tudi »bajar«, tako da smo zadnje iskanje omejili na težje prehoden teren v bližini izhodišča, kjer smo potem dokaj hitro našli pogrešanega, ga oskrbeli in predali v zdravstveno oskrbo.

Tudi vreme nam je dobro služilo, temperature so bile ugodne, tistih par kapelj dežja pa tako ali tako ne šteje. Sodelovanje med vsemi udeleženimi v skupnih prizadevanjih (policisti, gasilci, kinologi, GRS…) pa je bilo po moji oceni zgledno, se pozna rutina večkratnega sodelovanja.

Sodelujoči vodniki pa so bili: Drago, Duško, Uroš, Tina, Monika, Andreja (ki je imela še podelitev diplome) in Darko, seveda vsi s pripadajočimi štirimi tacami.

Vsi skupaj pa smo bili zadovoljni z ugodnim izidom!

Darko Turk